|
|
VELIKA KROMPIRJEVA ALI MLEČKOVA UŠ- MACROSIPHUM EUPHORBIAE THOS. Homoptera, Aphididae UVOD V Evropi so jo prvič opisali l. 1917, razširjena je po vsem svetu. OPIS Imago: Nekrilate uši so dolge od 2,4 do 3,6 mm, sivozelene do rožnate, vretenaste oblike. Tipalke so daljše od telesa in proti koncu rjave. Na hrbtu ima temno zeleno črto. Sifona sta cilindrična in zelo dolga, repek pa je prstast, na njem je od 8 do 11 set.
Vrsta se pojavlja v dveh oblikah, zeleni in rožnati. Gostiteljske rastline Vrsta je polifagna. Najštevilčneje napada krompir, peso, zelje, krizanteme, dalije, nageljne in rod Dianthus. V rastlinjakih jo najdemo na solati, endivji, papriki, jačevcu in rodu Dianthus. Razvojni krog V Evropi nima popolnega razvoja, sicer pa je njen zimski gostitelj šipek. Številčnost uši v koloniji se od zgodnje spomladi naprej naglo povečuje in se lahko podvoji prej kot v treh dneh. Virginoparne samice odložijo od 30 do 50 ličink (nimf). Partenogenetska oblika prezimi v bližini očes na krompirjevih gomoljih v ogrevanih ali neogrevanih rastlinjakih. Škoda Uši se navadno zadržujejo na listih in cvetnih pecljih. Zelena oblika uši navadno napada zlasti nižje liste in starejše krompirjeve rastline, rožnato obliko pa lahko najdemo po vsej rastlini. Napadene rastline počasneje rastejo, posledica napada je nižji pridelek. Škodljivec je nevarnejši kot prenašalec virusov, zlasti krompirjevih in pesnih virusov. Odporen na insekticide.
Besedilo: Stanislav Trdan, BF - Agronomija |
||
|
|||
